10.1.3 Podpičje

Tu so navedena pravila v zvezi z rabo podpičja.

Podpičje pišemo:

  • kadar so za označitev točk uporabljene številke ali črke:
    1. xxxx:
      1. xxxx;
      2. xxxx;
      3. xxxx;
    2. xxxx.
  • kadar so postavke v zaporedju dolge, kompleksne ali že vključujejo vejice:

    Člane mednarodne komisije zastopajo: Francija, 4; Nemčija, 5; Združeno kraljestvo, 3 […].

Primer rabe ločil v seznamu, ko so točke sestavljene iz več povedi:

Uvodni stavek:

  1. točka se začne z malo začetnico. Za piko sledi ena ali več povedi, ki se začnejo z veliko začetnico. Zadnja poved se zaključi s podpičjem;
  2. nova točka se začne z malo začetnico;
  3. […]
  4. zadnja točka se zaključi s piko.

Besedilo točk se mora skladenjsko ujemati z izhodiščnim glagolom.

Pri naštevanju točk pred vezniki „in“, „ter“ in „ali“ ne pišemo podpičij, razen če je to potrebno zaradi jasnosti ali strukture besedila; če je pred temi vezniki vrinjeni stavek, pišemo vejico:

  1. xxxx:
    1. xxxx;
    2. xxxx ali
    3. xxxx;
  2. xxxx.

Metode za prilagoditev kakovosti se razvrstijo na naslednji način:

  1. metode A: metode, za katere velja, da dajejo najzanesljivejše rezultate v smislu natančnosti in pristranskosti;

  2. metode B: metode, ki lahko dajejo manj natančne in manj reprezentativne rezultate kot metode A, vendar kljub temu veljajo za sprejemljive. Metode B se uporabijo, če ni na voljo nobene metode A;

    ter

  3. metode C: vse druge metode, ki se zato ne uporabljajo.

Odprejo se:

  1. upravni račun, ki je račun za odmerjene prispevke;
  2. posebni račun in Partnerski sklad Bali, ki sta računa za prostovoljne prispevke, in
  3. drugi računi, za katere Svet meni, da so ustrezni in potrebni.