10.2.2 Trpni način

Kot splošno slogovno navodilo velja, naj se zaradi jasnosti in berljivosti izogibamo nepotrebnemu trpniku. Vendar tvorni način ne ustreza vedno naravi ali namenu besedila, slovenski jezik namreč pozna več trpnikov, ki imajo vsak svojo vlogo v rabi. Zlasti v pravnem in znanstvenem jeziku je trpnik večkrat nenadomestljiv.

Trpnik s „se“ se uporablja tako z imenovalnikom (predmet glagolskega dejanja je slovnično osebkova beseda v prvem sklonu) kot s tožilnikom in rodilnikom (predmet brezosebnega glagolskega dejanja se sklanja). Brezosebna oblika je posebno primerna, da se izognemo dvoumnostim.

Trpnik s „se“ med drugim izvajalniško izraža normo v zakonodajnem jeziku. V pravnem jeziku se tudi ohranja raba z imenovalnikom kot del pravnega sloga.

Trpnik s „se“ z imenovalnikom je lahko dvoumen, ker ni jasno, ali je predmet glagolskega dejanja lahko tudi njegov povratni vršilec. Kot splošno pravilo se skušamo izogibati dvoumnim primerom, zaradi rabe v pravnem jeziku pa se ga ne da omejiti samo na nežive predmete in druge nedvoumne primere.