10.7 Kratice
Tu so navedena pravila v zvezi s kraticami.
Kratice so večinoma moškega spola, ne glede na podstavo, razen nečrkovalnih kratic, ki se končajo na nenaglašeni a, ki so ženskega spola. Vse kratice lahko ohranijo tudi spol jedrne besede podstave, kar je pogosto v besedilih evropskih institucij (EU je na primer vedno ženskega spola).
Po pravopisu vse kratice lahko sklanjamo ali jih ne sklanjamo, tj. jih sklanjamo po ničti sklanjatvi. Če jih sklanjamo, sklonilo zapišemo za vezajem z malimi črkami, pri nečrkovalnih kraticah, ki se končajo na nenaglašeni samoglasnik, pa pregibamo končnice z velikimi črkami. Pogostejše nečrkovalne kratice lahko postanejo navadne besede, se pišejo z malimi črkami in se nato vedno sklanjajo.
TAM > TAM-a ali TAM
OZN > OZN-ja ali OZN
FIFA > FIFA ali FIFE, tudi Fife
UNESCO > UNESCO ali UNESCA, tudi Unesca
V besedilih evropskih institucij kratic prednostno ne sklanjamo pisno, razen kratic, ki so se že uveljavile kot navadne besede.
resolucija OIV
z BEREC
Sodišče Efte
Če je priložnostno treba pisno izraziti sklon zaradi jasnosti, zapišemo sklonilo ali dodamo pregibno jedro. Nato ni treba sklanjati kratice ali ji dodajati jedro po vsem besedilu samo zaradi poenotenja.
STO-ju
BEREC-u
agenciji BEREC
NATU
zavezništvu NATO
Pri prevajanju besedil EU v slovenščino praviloma uporabljamo manj kratic kot v izhodiščnih jezikih. Načeloma ne kratičimo priložnostnih in nelastnih poimenovanj, take kratice pri prevajanju razvezujemo. Ravno tako razvezujemo neuveljavljene kratice, ki se pojavijo samo enkrat ali malokrat v besedilu.
Kratice, ki so v enaki obliki sprejete v vseh jezikih, na primer za urade in agencije Evropske unije, naj se kot take uporabljajo tudi v slovenskem jeziku (na primer EMA ne prevajamo niti ne pišemo Ema, prav tako te kratice ni treba sklanjati).
Kratice misij (v dokumentih Sveta) se vedno pišejo z velikimi črkami (na primer EUCAP Sahel Mali, EUPOL COPPS).
Po dogovoru se v publikacijah Urada za publikacije nečrkovalne kratice, ki imajo šest črk ali več, pišejo z malimi črkami; kratice z manj črkami se pišejo z velikimi črkami (z nekaj izjemami, na primer CORDIS, Phare, Tacis).
Kratice za skupine držav iz črk in števk se pišejo stično brez vezaja (G7, G20).
Kratice lahko uporabljamo kot levi prilastek (na primer EU zakonodaja). Če obstaja nevarnost dvoumnosti, je dopustna zamenjava vrstnega reda tako, da je razvidno, da je uporabljena pridevniško (EU in nacionalna zakonodaja > nacionalna in EU zakonodaja).
Besedne zveze s kratico ali črkovnim simbolom se pišejo s presledkom (USB ključek, C vitamin). V občnih poimenovanjih se enočrkovna predpona e in druge po njenem zgledu pišejo z vezajem (e‑uprava, e‑javna naročila, m‑uprava, k‑pop) ter v ustreznih položajih, na primer na začetku stavka ali pri samih velikih črkah, z veliko (E‑naslov). V lastnih imenih se podobne predpone pišejo stično in vedno z malo (eAmbrosia, zVem), vendar morebitnega vezaja v lastnih imenih ne brišemo (eu‑LISA, Clio E‑Tech, podjetje e‑Tehnoné).
Po veljavnem pravopisu se predlog s/z tudi pri kraticah in simbolih ravna po zapisu in ne izgovoru.
s SMSberi:z esemesom
z ZDFberi:s cedeefom
s Cuberi:z bakrom
z Znberi:s cinkom