3.2.1 Oblike naslova
Naslov akta ima lahko dve obliki: polni naslov (z navedbo vrste akte, imena avtorja, številke, datuma sprejetja in opredelitvijo vsebine) ali kratki naslov (z navedbo vrste akte, številke in imena avtorja, ko je naveden prvič).
Naslov akta je lahko v dveh oblikah: polni naslov ali kratki naslov.
Ko se prvič sklicujemo na neki akt v besedilu drugega akta, uporabimo njegov polni naslov, v opombi pod črto pa vedno navedemo napotilo na Uradni list, v katerem je bil akt objavljen. V sklicevanjih se polni naslov navede v besedilu, v uvodnih izjavah, členih in prilogah pa v opombi pod črto.
Ob nadaljnjih napotilih na že navedeni akt se uporabi kratki naslov, brez omembe avtorja in brez napotila na objavo.
Polni naslov
Sestavni deli polnega naslova akta so:
- navedba vrste akta (uredba, direktiva itd.),
- ime avtorja akta,
- številka (tj. kratica („EU“, „Euratom“, „EU, Euratom“, „SZVP“), letnica in zaporedna številka akta),
- datum sprejetja (datum podpisa za akte, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet),
- opredelitev vsebine,
- v aktih z dvojnim številčenjem številka, ki jo dodeli avtor (glej „Dvojno številčenje“ v oddelku 1.2.2).
Vrstni red sestavnih delov se razlikuje glede na jezik. V slovenskem jeziku deli polnega naslova niso ločeni z vejicami.
Polni naslov je vedno naveden z napotilom na Uradni list, v katerem je bil akt objavljen. V sklicevanjih je polni naslov naveden v besedilu, napotilo na objavo pa v opombi pod črto.
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/476 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami(1) […]
Ob prvi navedbi akta v uvodni izjavi, členu ali prilogi se polni naslov skupaj z napotilom na objavo navede v opombi pod črto.
Šteje se, da posli financiranja z vrednostnimi papirji, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(2), ne prispevajo k postopku oblikovanja cen […]
Navedba polnega naslova vsebuje vse elemente, ki so del naslova, na primer „in o spremembi […]“ ali „ter o razveljavitvi […]“, ne pa tudi elementov, ki so dodani pod naslovom, na primer „kodificirano besedilo“ ali „prenovitev“.
Kratki naslov
Kratki naslov se uporablja v uvodnih izjavah, členih in prilogah. Njegovi sestavni deli so:
- navedba vrste akta,
- ime avtorja akta (ko je akt naveden prvič),
- številka (tj. kratica („EU“, „Euratom“, „EU, Euratom“, „SZVP“), letnica in zaporedna številka akta),
- v aktih z dvojnim številčenjem številka, ki jo dodeli avtor (glej „Dvojno številčenje“ v oddelku 1.2.2).
Z Direktivo 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) so kvalificirani subjekti dobili možnost vlaganja zastopniških tožb […]
Kratki naslov brez omembe avtorja in brez napotila na objavo se uporablja za nadaljnja napotila na akt, ki je bil že naveden.
[…] Glede na številne potrebne spremembe je primerno, da se Direktiva 2009/22/ES razveljavi in nadomesti s to direktivo.
Kadar navajamo kakšen delegirani ali izvedbeni akt bodisi z njegovim polnim bodisi kratkim naslovom, navedba vrste akta vedno vsebuje izraz „delegirani“ ali „izvedbeni“.
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Nasprotno pa navedba vrste akta ne vsebuje izraza „delegirani“ ali „izvedbeni“, ko se na delegirani ali izvedbeni akt sklicujemo v njem samem, na primer: „je sprejela naslednjo uredbo“, „v Prilogi k tej uredbi“, „Ta direktiva je naslovljena na države članice“, „člen 2 tega sklepa“ itd.