3.3.2 Dodani deli in številčenje

Kadar se členi, oštevilčeni odstavki ali drugi razdelki, označeni s številko ali črko, vstavijo v normativni del obstoječega akta, se uporabljajo posebna pravila oštevilčenja.

Kadar se v normativni del obstoječega akta vstavijo členi, oštevilčeni odstavki ali drugi razdelki, ki so označeni s številko ali črko, se ti označijo s številko ali črko predhodnega razdelka na isti ravni, ki se ji dodajo črke „a“, „b“, „c“, „d“ itd. Na primer, členi, ki se vstavijo za členom 1, postanejo „Člen 1a“, „Člen 1b“ itd. Na enak način člen, ki se vstavi med člen 1a in člen 1b, postane „Člen 1aa“.

Posebna pravila:

• kadar se členi, odstavki ali drugi oštevilčeni razdelki izjemoma vstavijo pred razdelek iste ravni na prvem mestu, se označijo „Člen ‑1“, „Člen ‑1a“, „odstavek ‑1“, „odstavek ‑1a“, „točka ‑a“, „točka ‑aa“ itd.,
• bolj zapletene vstavitve se lahko razrešijo z uporabo znaka „‑“, na primer med členom 1 in členom 1a se vstavi „Člen 1‑a“.

Kadar se vstavijo členi, oštevilčeni odstavki ali drugi razdelki, ki so označeni s številko ali črko, se členi, odstavki ali drugi razdelki, ki sledijo, ne preštevilčijo, saj se lahko nanje že sklicujejo drugi akti. Preštevilčenje se opravi samo pri kodifikaciji ali prenovitvi.

(Vir: Skupni priročnik, točka C.8.3.2.)