5.8 Poudarjanje

V slovenščini se za pritegnitev pozornosti bralca na del besedila, ki ga želi avtor poudariti, navadno uporablja ležeča pisava.

V slovenščini se ležeča pisava uporablja za pritegnitev pozornosti bralca na besedo, stavek ali odlomek, ki ga želi avtor besedila poudariti. Uporablja se tudi za zapis tujih besed ali za zapis izvirnega naslova dela (glej oddelek 5.9.4).

Besede, ki jih želimo poudariti v besedilu v ležeči pisavi, zapišemo z navadnimi (pokončnimi) črkami.

Besede se lahko poudarijo tudi s krepko pisavo, vendar se je temu treba izogibati.

Na splošno se je treba izogibati pretirani rabi različnih tipografij, saj se sicer njihov učinek zmanjša. Primera pretirane rabe:

Pobudniki Rimske pogodbe so iz dveh glavnih razlogov vključili vino, mošt in grozdni sok na seznam kmetijskih proizvodov (Priloga II), za katere je treba oblikovati skupno kmetijsko politiko.

Grozdje je ravno tako na tem seznamu proizvodov, vendar ne v posebnem stolpcu, saj spada v kategorijo sadja in zato zanj veljajo določbe za sektor sadja in zelenjave.