7.2.4 Ureditev glede jezikov v institucijah
Svet določa pravila, ki urejajo jezike institucij; uradnih in delovnih jezikov je sedaj 24.
Člen 290 Pogodbe ES (zdaj člen 342 Pogodbe o delovanju Evropske unije) in člen 190 Pogodbe Euratom nalagata odgovornost za določitev ureditve glede jezikov v institucijah Skupnosti Svetu, ki o tem odloči soglasno, „ne da bi posegal v določbe, ki jih vsebuje statut Sodišča Evropske unije“.
Na tej podlagi je Svet 15. aprila 1958 sprejel Uredbo št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti; Uredba je bila spremenjena z različnimi akti o pristopu.
Trenutno število uradnih in delovnih jezikov institucij Unije je 24 (glej oddelek 7.2.1).
Irščina
Do 31. decembra 2006 irščina ni bila uvrščena med delovne jezike institucij Unije. V skladu s sporazumom med Irsko in Skupnostjo iz leta 1971 je irščina veljala za uradni jezik Skupnosti, a v smislu, da se v tem jeziku sestavlja samo primarna zakonodaja.
Od 1. januarja 2007 je irščina polnopraven uradni jezik Evropske unije, vendar je bilo za obdobje petih let, ki se lahko podaljša, v veljavi odstopanje (glej Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 z dne 13. junija 2005 (UL L 156, 18.6.2005, str. 3)), ki določa, da „institucij Evropske unije ne zavezuje obveznost sestaviti vse akte v irščini ter jih objaviti v tem jeziku v Uradnem listu Evropske unije“. Z Uredbo Sveta (EU) št. 1257/2010 (UL L 343, 29.12.2010, str. 5) je bilo to odstopanje podaljšano do 31. decembra 2016. Ponovno je bilo podaljšano z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2015/2264 (UL L 322, 8.12.2015, str. 1). Odstopanje za irski jezik se je prenehalo uporabljati 1. januarja 2022.
V nasprotju s pogosto rabo izraza nista sopomenki.
gelščina = skupina keltskih jezikov Irske in Škotske
irščina = keltski jezik Irske
Prvi uradni jezik Irske je irščina in drugi angleščina.
Malteščina
Začasno odstopanje od obveznosti sestavljanja aktov v malteščini in njihovega objavljanja v Uradnem listu Evropske unije je Svet sprejel 1. maja 2004. To odstopanje je za obdobje treh let in z možnostjo enoletnega podaljšanja veljalo za vse akte z izjemo uredb, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet (glej Uredbo Sveta (ES) št. 930/2004 z dne 1. maja 2004 (UL L 169, 1.5.2004, str. 1)). Svet je leta 2007, po končanem prvem triletnem obdobju, sklenil, da se to odstopanje ukine.