8.1 Napotila na opombe pod črto

Napotila na opombe pod črto so lahko številke, zvezdice ali črke in so enaka v vseh jezikovnih različicah.

Napotila na opombe pod črto so v vseh jezikovnih različicah enaka in morajo biti oblikovana na naslednje načine:

• nadpisana številka v oklepaju, ki je v velikosti besedila. Pred prvim delom oklepaja je nedeljivi presledek, za zaklepajem pa morebitno ločilo oziroma presledek:

  Sklicevanja na Uredbo Komisije(¹) se pojavijo tudi v Sporočilu Komisije(²), ne pa v besedilu Sodišča Evropske unije(³).

• nadpisana zvezdica v oklepaju, ki je v velikosti besedila. Pred prvim delom oklepaja je nedeljivi presledek, za zaklepajem pa morebitno ločilo oziroma presledek. Ta znak se uporablja za opombe, ki se v besedilu ponavljajo z istim pomenom:

  Velja za vse navajanje številk iz Eurostata(*).

• izjemoma se lahko v tabelah s števili uporablja majhna nadpisana črka, da se izognemo napakam in nesporazumom.

Opombe se številčijo na vsaki strani posebej in so navedene na dnu strani v manjši pisavi (običajno za dve stopnji) kakor besedilo. Od besedila so ločene s prazno vrstico in črto. Lahko se številčijo tudi zaporedno ali so zbrane na koncu poglavja ali zvezka.

V Uradnem listu so opombe številčene zaporedno ter se številčijo ločeno v aktu ali glavnem delu dokumenta in v posameznih prilogah.

Napotila na opombe pod črto (vključno z oklepaji) so vedno v navadni pisavi (tudi v besedilih ali naslovih, ki so pisani ležeče ali krepko).

Pri napotilih na opombe v tabelah mora biti zadevna opomba del tabele.