9.5.1 Institucije in organi
Institucije in organi morajo biti navedeni po protokolarnem vrstnem redu.
Institucije in organi morajo biti navedeni po protokolarnem vrstnem redu.
V naslednjem seznamu so navedena uradna imena institucij in organov po protokolarnem vrstnem redu, kot veljajo od 1. decembra 2009 (začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe). Seznamu sledi tabela, v kateri so navedene ustrezne oblike imen glede na vrsto publikacije, kratice imen in kraji sedežev institucij in organov.
(a) Institucije
- Evropski parlament
- Evropski svet
- predsednik Evropskega sveta
- Svet Evropske unije
- Evropska komisija
- Sodišče Evropske unije
- Sodišče
- Splošno sodišče
NB:Sodišče za uslužbence, ki je bilo ustanovljeno leta 2004, je prenehalo delovati 1. septembra 2016, potem ko je svoje pristojnosti preneslo na Splošno sodišče.
- Evropska centralna banka
- Evropsko računsko sodišče
V Evropski uniji
Srečanja voditeljev držav ali vlad (predsednikov ali predsednikov vlad) in predsednika Evropske komisije (praviloma štirikrat na leto). Imenujejo se tudi zasedanja „na vrhu“. Evropski svet določa splošne politične smernice Unije.
V Svetu Evropske unije se redno srečujejo ministri držav članic. Od tem, ki so na dnevnem redu, je odvisno, kateri minister se bo udeležil zasedanja. Svet je glavni organ za sprejemanje odločitev in odloča o večini zakonodaje Evropske unije.
Izven Evropske unije
Svet Evrope je medvladna organizacija, ki ne sodi med institucije Evropske unije.
(b) Organ za zunanjo politiko
- Evropska služba za zunanje delovanje
- visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
(c) Posvetovalna organa
(d) Drugi organi
- Evropska investicijska banka
- Evropski varuh človekovih pravic
- Evropski nadzornik za varstvo podatkov
- Evropski odbor za varstvo podatkov
- Evropsko javno tožilstvo
- Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost
Polno ime | Kratko ime(1) | Kratica | Sedež |
---|---|---|---|
Evropski parlament | Parlament | EP | Strasbourg(2) |
Evropski svet | — | — | Bruselj |
Svet Evropske unije | Svet
NB:
V običajni rabi:
|
— | Bruselj |
Evropska komisija | Komisija | — | Bruselj(3) |
Sodišče Evropske unije (institucija) | Sodišče | SEU | Luxembourg |
|
Sodišče | — | Luxembourg |
|
— | — | Luxembourg |
Evropska centralna banka | — | ECB | Frankfurt na Majni |
Evropsko računsko sodišče(4) V Uradnem listu: Računsko sodišče |
Računsko sodišče, Sodišče | ERS | Luxembourg |
Evropska služba za zunanje delovanje | — | ESZD | Bruselj |
Evropski ekonomsko-socialni odbor | Odbor | EESO(5) | Bruselj |
Evropski odbor regij(6) V Uradnem listu serije L: Odbor regij |
Odbor | OR | Bruselj |
Evropska investicijska banka | — | EIB | Luxembourg |
Evropski varuh človekovih pravic(7) | varuh človekovih pravic (7) | — | Strasbourg(8) |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov(9) | nadzornik (9) | ENVP | Bruselj |
Evropski odbor za varstvo podatkov | Odbor | EOVP | Bruselj |
Evropsko javno tožilstvo | — | EJT | Luxembourg |
Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost | — | — | Bukarešta |
Kratka oblika naj se uporablja le takrat, ko ni možnosti zamenjave (to predvsem velja za „Sodišče“ in „Odbor“.) Ob prvi omembi naj se vedno uporabi polno ime.
Sedež Parlamenta je v Strasbourgu. Dodatna zasedanja potekajo v Bruslju. Sekretariat je v Luxembourgu.
Sedež Komisije je v Bruslju, vendar je precej služb v Luxembourgu.
Običajno ime je „Evropsko računsko sodišče“, uradni naziv za rabo v pravnih besedilih pa „Računsko sodišče Evropske unije“ (do 30. novembra 2009: „Računsko sodišče Evropskih skupnosti“), čeprav ga le redko najdemo v besedilih. V Uradnem listu se uporablja oblika „Računsko sodišče“.
Kratka oblika „Ekonomsko-socialni odbor“ ali kratica ESO se ne smeta uporabljati.
Na splošno se uporablja ime „Evropski odbor regij“. V strogo pravnih besedilih in Uradnem listu serije L se uporablja uradno poimenovanje „Odbor regij“. Kratica, ki se uporablja, se ne spremeni (na zahtevo Odbora).
Evropski varuh človekovih pravic se običajno piše z malo začetnico, saj gre za osebo, ki opravlja to funkcijo in je tudi voljena (kot npr. visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko), s tem pa se bistveno razlikuje od ostalih institucij, ki v svojem imenu označujejo ustanovo in ne osebe. Mala začetnica je uporabljena tudi v Amsterdamski pogodbi (varuh človekovih pravic). Velika začetnica se uporablja le v primerih, ko gre nedvomno za ime institucije in/ali se pojavlja poleg imen drugih institucij.
Z malo začetnico (gre za osebo):
Pritožite se lahko evropskemu varuhu človekovih pravic.
Urad evropskega varuha človekovih pravic.
Z veliko začetnico (gre za institucijo):
V proračunu so Evropskemu varuhu človekovih pravic zagotovljena sredstva […].
Sedež Evropskega varuha človekovih pravic je enak kot sedež Evropskega parlamenta.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov se običajno piše z malo začetnico. Velika začetnica se uporablja le v primerih, ko gre nedvomno za ime institucije in/ali se pojavlja poleg imen drugih institucij. Glej tudi opombo 7.